Njuna osebna želja je bila, da si nadeneta dovršena ribniška oblačila in tako navzven predstavljata Dolino svojega očeta.
Sodeč po vrvežu ob stojnicah se na ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva gladko zvrsti sto tisoče evrov. Množice obiskovalcev so včeraj, 4. septembra, vrvele po glavnem trgu, v gradu in po vseh stranskih ulicah, ogledovale robo, spraševale za ceno in sklepale kupčije. Temu je bil zdaj že 41. semenj tudi namenjen. Redko imamo priložnost tako bogato trgovati, še posebej pa ogledovati izdelke domače in umetnostne obrti. 45 suhorobarjev in lončarjev še zna delati prave in stare stvari, medtem ko je 65 rokodelcev že usmerjeno v prihodnost in poustvarjajo domačo in umetnostno obrt. Bilo je nekaj malega manj stojnic kot lani, a več slovenskih ponudnikov. V Ribnico je pripeljal tudi sejemski vlak, le da še ne vemo, koliko obiskovalcev je izkoristilo to ugodno in lagodno priložnost, prav tako še ni uradnega podatka o številu vseh obiskovalcev sejma, zagotovo pa lahko napišemo, da jih je bilo več 10 tisoč.
Če ste se znašli na trgu ob devetih dopoldne, potem ste lahko pozorno opazovali mlado dvojico, ki je sprevod tudi začela. To sta bila Dečmanova bratec in sestrica, ki sta po očetu ribniške krvi in skupaj z njim ohranjata to prvinsko vez z domačo dolino, čeprav ne živijo več v njej. Nekajmesečni projekt izdelave njunih oblačil je prinesel najlepši sad: bila sta napravljena tako lepo in dovršeno, da sta že postala nova protagonista Ribnice. S toliko ponosa in odgovornosti sta oddelala svojo vlogo, da ju bo naš Medard rade volje vzel s seboj, kadar bo moral s krošnjo promovirati Ribnico. Obleke se je šivalo s strokovnimi priporočili Alenke Pakiž, ki je skupaj z možem Filipom zbrala oblačilno dediščino z Ribniškega, z njeno pomočjo in s šiviljskimi spretnostmi Stanke Andoljšek, pa se je z novimi 'fertahi' opremilo tudi krošnjarje. Ti so odvrgli modre predpasnike in si nadeli takšne v bolj zemeljskih barvah, kot so siva, zelena in krem; nič več ne bo karirastih srajc in še te bodo počasi dobili telovnike - kot je nekdaj bilo. Sprevod bo z leti namreč dobil tudi izpopolnjeno kostumografsko podobo. Morda bomo takrat končno dočakali, da bodo obiskovalci spoštovali sprevod, ki traja slabih 30 minut, in se ne bodo več zlivali z njim - tako zelo se mudi nekaterim kupovati, da jim razstavljeni vozovi niso mar in tvegajo kak udarec konjskega kopita.
Slovesni govornik je bil letos opozicijski strankarski prvak Janez Janša. Protokol je namreč domena Občine Ribnica, čeprav je celotna zasnova in izvedba sejma že vsa desetletja primat Turističnega društva Ribnica. Ljudem je bil Janšev govor všeč, saj ni bil političen, ampak dobrohoten do sejemskega živžava. Domačinom je polaskal s podatkom, da je Ribnica ena izmed desetih najbolj uspešnih občin v državi in upa, da se bo tradicija obrti nadaljevala ter da bomo po naših ulicah gledali te prizore, ne pa zakrite obraze.
Po uradnem odprtju sejma se je odrsko dogajanje preselilo v Grad, kjer so potekale suhorobarske igre, popoldne pa se je pred Rokodelskim centrom še zadnjič odvijala prireditev suhorobarske kraljice. Slednje se ne bo več izbiralo in tako so se še zadnjič našle vse dosedanje kraljice in se pomerile v zabavnih igrah. Škoda je, da tega izbora več ne bo, saj je kraljica, ki je tudi imela posebno obleko, postala nepogrešljiva vsaj v sejemski povorki in na prižnici, a res je bilo vsako leto težko nagovarjati Ribničanke, da se v ta podvig spustijo.
Zadnja leta v Ribnici na praznik suhe robe in lončarstva velik poudarek damo tudi na kulinariki, ki postaja v gradu in okoli njega izbrana, od 'ribniške povance', ocvrtih piščancev, sodraških vampov, raznih potic, domačih sirov … ter tematski poti skozi center, grad, pred Rokodelski center.
Semanji vrvež so dodatno popestrili številni klubi in društva s svojimi aktivnostmi, od kinologov, plezalcev, študentov, borilnih veščin, lovcev, ribičev, gobarjev, skozi ves dan so bile odprte razstave v Muzeju Ribnica, Galeriji Miklova hiša in ostale.
Vsakoletni sejem oz. semenj, kot rečemo domačini vedno opisujemo v superlativih, ker je že navzven videti tako mogočen, in če kdo potarna (in to vsako leto kdo), da je vedno vse isto, naj spet (tako kot vsako leto) povemo, da zato sejem pač je. Da se družimo, zabavamo in trgujemo!
Alenka Pahulje
Grajski Večeri